Strategija razvoja višjega strokovnega šolstva 2018 – 2026

Strategija razvoja višjega strokovnega šolstva 2018 – 2026

Delovna skupina Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je v okviru priprave Strategije razvoja višjega strokovnega šolstva 2018 – 2026 organizirala 5 posvetov z delodajalci in drugimi deležniki. Namen vseh posvetov je skupno usklajevanje nadaljnjega razvoja višjega strokovnega šolstva.

Posveti so potekali:

  • v četrtek, 12. aprila 2018, na Višji strokovni šoli Šolskega centra Novo mesto;
  • v torek, 24. aprila 2018, v Hotelu Lovec na Bledu;
  • v sredo, 9. maja 2018, v prostorih Študentske organizacije Slovenije v Ljubljani;
  • v četrtek, 17. maja 2018, na Višji strokovni šoli Šolskega centra Celje;
  • v petek, 25. maja 2018, na Višji strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana;
  • v petek, 9. novembra 2018,  v prostorih MIZŠ.

V uvodnem delu so smernice delovne skupine predstavljali g. Boštjan Rozman Zgonc kot vodja delovne skupine, g. Alojz Razpet kot predsednik Skupnosti VSŠ in g. Elido Bandelj kot direktor Centra RS za poklicno in strokovno izobraževanje. V posamezne posvete so se vključile pristojne zbornice delodajalcev (GZS in OZS), ZRSZ in predstavniki študentov – ŠOS.

Zaključni posvet je potekal na MIZŠ, kjer soudeleženci lahko sodelovali v 4 delavnicah:

  • Zagotavljanje kakovosti višjega strokovnega izobraževanja
  • Programske rešitve višjega strokovnega izobraževanja
  • Mreža višjih strokovnih šol
  • Socialno partnerstvo

Razpravi in predstavitvi zaključkov se je pridružil tudi minister dr. Jernej Pikalo.

Skupno se je posvetov udeležilo 43 delodajalcev in 88 drugih udeležencev. Zaključki razprav so v priloženih poročilih.

Poročilo_posvet NM

Poročilo_posvet Bled

Poročilo_posvet ŠOS

Poročilo_posvet_CE

Poročilo_nacionalni posvet

Nacionalni posvet, 25. 5. 2018 Strategija VSŠ_nacionalni posvet_25-5-2018_zaključki Strategija-nacionalni posvet_25-5-2018

 

 

VIŠJE STROKOVNE ŠOLE
Piškotki

Piškotki niso nič novega, vsi obiskovalci spletnih strani imamo na svojih računalnikih, tablicah in mobilnih telefonih shranjenih že veliko piškotkov z različnih spletnih strani. Novo je zgolj to, da se z novo zakonodajo (ZEKom-1) spreminja način obveščanja oz. soglašanja obiskovalcev z njihovo uporabo.Piškotki so majhne besedilne datoteke, ki jih večina spletnih mest shrani v naprave, s katerimi uporabniki dostopajo do medmrežja, da bi lahko prepoznavala posamezne naprave, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik – ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči.Piškotki so ključnega pomena za zagotavljanje do uporabnika prijaznih spletnih storitev. Interakcija med spletnim uporabnikom in spletnim mestom je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletno mesto zapomni posameznikove prednostne izbire in izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih mestih pa učinkovitejše in prijaznejše. Piškotki pa so lahko uporabljeni tudi za sledenje uporabniku in oglaševalske namene, kar pa želi zakonodajalec z novelo zakona ZEKom-1 preprečiti.Podrobnejše informacije o piškotkih so na voljo v priročniku informacijske pooblaščenke.