Uspešno izvedena 9. letna konferenca: Kakovost v višjih strokovnih šolah

9. letna konferenca Kakovost v višjih strokovnih šolah je potekala 21. novembra 2019 na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled na Bledu. Tematika letošnje konference, namenjene ravnateljem in direktorjem višjih strokovnih šol, predstavnikom komisij za kakovost, predavateljem, ki sodelujejo pri vzpostavljanju sistema vodenja kakovosti, in vsem, ki jih zanima kakovost izobraževanja v Sloveniji, se je nanašala na Komuniciranje med deležniki višjega strokovnega izobraževanja. Skupno se je konference udeležilo 59 predstavnikov s 36 različnih institucij – javnih in zasebnih višjih strokovnih šol, študentov, podjetij, CPI, MIZŠ in NAKVIS.

Uvodoma je gostitelj mag. Peter Mihelčič, direktor Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled, pozdravil navzoče, poudaril pomembnost dogodka ter predstavil uspešno skupino študentov, sodelujočih na 32. konferenci AEHT v Splitu. Študenti so na konferenci dosegli odlične rezultate ter osvojili 4 medalje.

V uvodnem pozdravu sta udeležence nagovorila tudi predsednik Skupnosti VSŠ, g. Alojz Razpet, in vodja sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS, mag. Katja Dovžak, ki je izpostavila pomen kakovosti v terciarnem strokovnem izobraževanju, pomen povezovanja med ključnimi deležniki in medsebojnega sodelovanja. Odraz slednjega je tudi strategija višjega strokovnega izobraževanja za obdobje 2020-2030, trenutno v medresorskem usklajevanju.

O tematiki letošnje konference Komuniciranje med deležniki višjega strokovnega izobraževanja so v sklopu 3 plenarnih predavanj spregovorili:

1. g. Marko Lotrič, direktor podjetja LOTRIČ Meroslovje, d.o.o., je predstavil izjemno uspešen sistem kakovosti v svojem podjetju, ki je leta 2016 prejelo Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost.

1. g. Andrej Poklič, direktor podjetja GKN Driveline Slovenija, ki je Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost prejelo v letu 2018. Tudi G. Poklič je udeležencem konference predstavil primer dobre prakse sistema kakovosti v podjetju GKN Driveline Slovenija.
2. ga. Tatjana Horvat iz Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je podrobneje predstavila usmeritve za izboljšave samoevalvacijskih poročil višjih strokovnih šol ter ECTS – spremljanja obremenitve študentov.

Program se je nadaljeval s podelitvijo Priznanj Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije. Priznanja sta podelila mag. Gabrijela Kotnik in g. Alojz Razpet, ki sta dobitnikom čestitala za njihove izjemne dosežke. Mag. Kotnik je izpostavila, da so na razpis Skupnosti VSŠ pravočasno prispeli 4 predlogi, po pozivu k dopolnitvi je bil posredovan še 1 predlog.

Dobitniki priznanj Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije za leto 2019 so:

• direktor Višje strokovne šole Academia Maribor, g. Žan Dapčevič, za izjemne dosežke na področju razvoja mednarodnega sodelovanja in izmenjavo dosežkov na področju višješolskega izobraževanja
• diplomant Prometne šole Maribor, Višje strokovne šole, g. Mitja Lešnik, za izjemne dosežke na področju razvoja višjega šolstva
• študentka Prometne šole Maribor, Višje strokovne šole, gdč. Manuela Tibaut, za izjemne dosežke na področju razvoja višjega šolstva

Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo!

Mag. Kotnik je poudarila, da se predstavniki Komisije za kakovost in Upravnega odbora zavedajo, da vsakodnevno deluje še več izjemnih in zaslužnih posameznikov, ki uspešno gradijo višje strokovno izobraževanje, na osnovi česar je članice pozvala, naj s predlogi za priznanja sodelujejo tudi na prihodnjem razpisu.

Podelitvi priznanj so sledile 3 okrogle mize:

1. specializacija in prenova programov za prihodnost,
2. primeri dobrih praks spremljanja in zagotavljanja kakovosti ter
3. vključevanje študentov v projektno delo.

Okroglo mizo o specializaciji in prenovi programov za prihodnost je moderiral mag. Gregor Rak, sodelovali sta mag. Katja Dovžak (MIZŠ) in ga. Majda Gartner (CPI). Namen okrogle mize je bil, da se osvetli tema o prenovi programov in prenovi specializacij, s katero imajo višje strokovne šole kar nekaj težav. V Sloveniji je 38 javno sprejetih študijskih programov. Kar 28 programov je bilo sprejetih leta 2007 in od takrat večina ni bila spremenjena, zaradi česar so posledično zelo zastareli. Zadnja prenova je bila leta 2015. Mag. Dovžak (MIZŠ) je pojasnila, da je pot do novih študijskih programov oziroma prenove le-teh jasna. Pobuda mora priti s strani delodajalca. Zadnji primer, in sicer izpopolnjevanje programa (s strani DOBA Maribor), je v teku in MIZŠ pri tem ne sodeluje. Prav tako po besedah mag. Dovžak MIZŠ ni seznanjeno s pobudami o prenovi, vedo pa, da je bilo na CPI v sklopu Evropskih socialnih skladov podanih nekaj pobud za izpopolnjevanje javno veljavnih programov. Opozorila je še, da je po izkušnjah MIZŠ opaziti pomanjkanje komunikacije med zbornico, šolo in CPI-jem. Ga. Gartner (CPI) je potrdila, da pobude prihajajo, da so nekateri programi v izdelavi oz. v pred-pilotni fazi izvajanja. Ga. Nataša Hafner Vojčić (MIZŠ) je dodala, da je v letu 2020 v načrtu program prenove, in sicer s področja pametnih stavb, kozmetike, gradbeništva, ekonomije in drugih. Predstavniki VSŠ so opozorili še na problematiko predolgih rokov, kar daje delodajalcem vtis, da so šole neresne.

Okroglo mizo o primerih dobrih praks spremljanja in zagotavljanja kakovosti je vodila mag. Gabrijela Kotnik, sodelovalo so predstavniki NAKVIS-a: ga. Maja Milas, ga. Tatjana Horvat in g. Gregor Rebernik. Predstavniki NAKVIS-a so opozorili, da so strateško planiranje in cilji v samoevalvacijskih poročilih določeni preveč na splošno. Cilji naj bi bili uresničljivi, konkretni, specifični, preverljivi in časovno umeščeni – vse to ob pregledu največkrat pogrešajo. Njihovo priporočilo je, da VSŠ zastavijo manj strateških ciljev, a le-te bolj konkretno opredelijo (predvsem naj bodo strateški cilji bolj specifični, preverljivi in časovno umeščeni). Uresničevanje tako zastavljenih ciljev je lažje spremljati in na osnovi tega tudi evalvacijskih učinkov. Akcijski načrti naj bodo čim bolj konkretni in vsebujejo naj časovnico ter informacijo o tem, kdo bo sodeloval in odgovornosti vseh sodelujočih – vključiti čim širši spekter posameznikov. Nadalje so izpostavili, naj se v pripravo in oblikovanje strateškega načrta formalno vključi tudi strateški svet. Strateških ciljev se ne da posplošiti in prevesti z ene šole na drugo, saj morajo biti prilagojeni glede na specifike vsake posamezne šole. Cilj NAKVIS-a ni, da so samoevalvacijska poročila medsebojno enaka – vsaka VSŠ vključi tiste informacije, ki so zanjo in njene deležnike najbolj relevantne. Na osnovi tega ni smiselno, da bi NAKVIS pripravil enotni skupni obrazec za vse šole.
Med razpravo udeleženci pridejo do sklepa, da je poleg kvantitativnih metod smiselna organizacija osebnih srečanj z delodajalci (bolj sistematičen stik), na katerih bodo VSŠ dobile bolj merodajne odgovore kot zgolj z anketnimi vprašalniki. NAKVIS opozori tudi, da je dokumentacija s strani VSŠ včasih preobsežna in predstavlja veliko obremenitev za podporne službe. Namesto tega naj bodo VSŠ bolj kot v obsežne kvantitativno pridobljene podatke usmerjene v bolj poglobljeno vsebinsko presojo. Predlagajo, da se v v samoevalvacijsko poročilo vključi povzetek in poleg tega spletna povezava do obsežnejših dokumentov, objavljenih na spletišču višje strokovne šole.

Okroglo mizo o vključevanju študentov v projektno delo je moderirala mag. Andreja Peserl. Razprava pokaže, da obstajajo različne oblike projektov po šolah, nekaj teh je predstavljenih na spletnih straneh posameznih šol. Prometna šola Maribor, VSŠ, predstavi strokovne projekte v sodelovanju z gospodarstvom, ki jih izvajajo v sklopu izobraževalnega procesa. Hkrati so tudi diplomske naloge oblika projektov. Študentka VSŠ Lesarske šole Maribor, ga. Alenka Brlogar, meni, da se za sodelovanje študent odloči s ciljem, da pridobi več znanj in izkušenj: informativni dnevi, sodelovanje s podjetji, projektni tedni na šoli (od ideje do predstavitve izdelka), projekti z obštudijskimi aktivnostmi. Ključno vlogo pri tem imajo motivacija, proaktivnost študenta in tudi možnost, da študenti sami oblikujejo aktivnosti projekta.
Šolski center Slovenj Gradec je spodbujal študente, da pripravijo realne študije realnih naročnikov, s čimer pridobijo kreditne točke. Študenti so izkušnjo ocenili kot izjemno pozitivno, vendar ta način dela zahteva več časa in angažiranosti predavatelja. Šolski center Škofja Loka meni, da je nujno, da mora biti praktično izobraževanje povezano s pripravo diplomskega dela. G. Igor Hanc doda, da so kot šola trenutno v fazi dogovarjanja s podjetji, kako projektno delo sistemsko uvesti v izobraževalni proces. G. Peter Četina s Šolskega centra Celje predstavi tudi negativne izkušnje sodelovanja s podjetji: organizacija dogodkov (pomanjkanja časa s strani podjetij, moteči faktorji v samem procesu, priznavanje in nagrajevanje študentov …). BC Naklo omeni, da študenti poskušajo pripraviti izdelke do faze prodaje, skozi projektno delo testirajo lastne ideje/zamisli. Udeleženci se strinjajo, da so primer dobre prakse učna podjetja, ki omogočajo medpredmetno povezovanje ter praktično izvedbo, kjer je projektno delo standard poučevanja. Težava je v nagrajevanju tako študentov in predavateljev, v kolikor gre za dodatno obveznost (in ne del izobraževalnega procesa). Obstaja realen kadrovski problem za izvajanje projektov. Slabost krajšega cikla je, da v 1. letniku predavatelji še ne poznajo študentov in njihovih realnih možnosti/interesov za projektno delo.

Okroglim mizam je sledil prispevek generalne sekretarke Skupnosti VSŠ, ge. Jasmine Poličnik, z nazivom Živeti projekte, v sklopu katerega je skozi posamezne projekte Skupnosti VSŠ predstavila višje strokovno izobraževanje v mednarodnem prostoru. Izpostavila je kakovost in praktično izobraževanje kot specifiki višješolskega izobraževanja.

V zaključnem delu konference so bili predstavljeni 4 strokovni referati:

• ga. Sonja Kukman: Digitalno komuniciranje z deležniki za potrebe testiranja trga in upoštevanje GDPR,
• mag. Andreja Bizjak: Nemogoče je ne komunicirati,
• ga. Alenka Brlogar: Dodana vrednost v izobraževalnem procesu: projekt “Učilnica na prostem” in
• mag. Polona Žigon: Medpredmetno povezovanje v procesu izboljšave kompetenc bodočih diplomantov in uporaba kvalitativnih metodoloških pristopov.

Sledila je razprava, ki jo je vodila dr. Andreja Križman.

Predlogi udeležencev 9. letne konference:

• Skupnost vSŠ naj organizira delavnico/izobraževanje o terminoloških pojmih in njihovih pomenih (strategija, vizija, strateški načrti …) ter o različnih vrstah ciljev,
• organizira naj se delavnica oz. izobraževanje o tem, kako učinkovito analizirati kvalitativno pridobljene podatke in o kvalitativnih metodah (fokusne skupine, (poglobljen) intervju, osebna srečanja in razgovori …),
• Skupnost VSŠ naj organizira tekmovanje za študente iz podjetništva.

Vsem sodelujočim in udeležencem konference se zahvaljujemo za udeležbo, sodelovanje in konstruktivne predloge!