6. konferenca Kakovost višjih strokovnih šol je potekala 30. 11. 2016 v Hotelu Astoria na Bledu. Namenjena je bila predstavnikom komisij za kakovost na višjih strokovnih šolah, ravnateljem in direktorjem višjih strokovnih šol, avtorjem referatov, predavateljem, ki sodelujejo pri vzpostavljanju sistema vodenja kakovosti in vsem, ki jih zanima kakovost izobraževanja v Sloveniji v terciarnem izobraževanju. Skupno se je konference udeležilo 69 predstavnikov iz 23 javnih in 8 zasebnih višjih strokovnih šol, MIZŠ in NAKVISa.
V uvodu so predsednica Komisije za kakovost SVSŠ, mag. Gabrijela Kotnik, predsednik Skupnosti VSŠ Alojz Razpet in mag. Janez Damjan, direktor Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, pozdravili vse prisotne ter se zahvalili sodelujočim za njihovih prispevek. J. Damjan je izpostavil da morajo kot šola zagotavljati standard kakovosti tako turistom kot študentom, ki postajajo vedno bolj zahtevni – odličnost je izredno težko doseči, saj je vedno prostor za nenehne izboljšave, tudi na račun dviga standarda kakovosti. Udeležence je uvodoma nagovorila tudi sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Nataša Hafner Vojčić, ki je poudarila, da na Ministrstvu prepoznavajo kakovostno delo višjih strokovnih šol in nujo, da mora biti kakovost zaveza vseh deležnikov. Na MIZŠ se zavedajo pomembnosti in potrebnosti zagotavljanja virov za kakovost. Izpostavljen je bil namen konference, ki je letos potekal pod motom ‘Razvoj sistemov vodenja kakovosti v višjih strokovnih šolah’. Organizator konference je Komisija za kakovost pri Skupnosti VSŠ, ki nadaljuje cilje in smernice za zagotavljanje kakovosti v višjih strokovnih šolah.
Moto letošnje konference je povezoval 3 plenarna predavanja:
- Alojz Razpet, predsednik Skupnosti VSŠ, je povzel razvoj višjih strokovnih šol v 20-letih obstoja. Pregledali smo katere šole so prve pričele z razvojem in izvajanjem programov ter vzpostavitvijo šol. Pregledali smo mejnike razvoja višjega strokovnega šolstva v Sloveniji ter statistiko gibanja števila šol, programov in vpisa študentov. Dejstva so, da je povprečna zasedenost razpisanih mest 40%, število študentov upada in da v VSŠ šele prihaja generacijski upad. Izpostavil je tudi problematiko prepoznavanja VSŠ kot pomembnih upravičencev na razpisih MIZŠ. Vse to dokazuje, da bodo VSŠ morale toliko bolj zavzeto profilirati kot kakovostne terciarne institucije.
- Anita Goltnik Uranut je članica Komisije za kakovost Skupnosti VSŠ in članica Sveta NAKVIS do l. 2016. Predstavila je Višje strokovne šole kot sestavni del kakovostnega terciarnega izobraževanja. Izpostavila je ogromno dela, 10 let sistematičnega spodbujanja in spremljanja kakovosti s strani MIZŠ, Direktorata za visokošolstvo, NAKVISa, skozi projekt Impletum in Komisije za kakovost Skupnosti VSŠ za zadovoljevanje pričakovanj in zadovoljstva različnih deležnikov – predvsem študentov, delodajalcev in zaposlenih. Predstavljeni so bili zgodovinski mejniki razvoja sistema kakovosti na visokošolskem in višješolskem področju, kjer je poleg ustrezne zakonodaje Senat za evalvacijo (oz. kasneje NAKVIS) odigral ključno vlogo za umestitev višješolstva v terciarno izobraževanje. Leta 2011 so bila sprejeta Merila za prehode in Merila za zunanjo evalvacijo, s čimer so se pričeli izvajati prvi obiski VSŠ. Do 2016 so bile v evalvacijo vključene vse VSŠ. V zaključku je izpostavila ključne odlike VSŠ: enotnost vzpostavljenih sistemov spremljanja in zagotavljanja kakovosti v VSŠ (uporaba podobnih vprašalnikov za merjenje zadovoljstva vseh deležnikov in poenoten način izračunavanja kazalnikov), vpeljano imamo Komisijo za kakovost, ki sistematično skrbi za izobraževanje in svetovanje šolam, enakovredna obravnava VSŠ na področju kakovosti pomeni enake postopke in zahteve (podpora ni enaka kot v visokem šolstvu – NAKVIS odgovoren za zunanje evalvacije, ne pa tudi za akreditacije višjih šol), ugodno število predavateljev VSŠ med strokovnjaki agencije, ni študentov VSŠ. Možnosti izboljšav: Zakon o agenciji za kakovost, akreditacije VSŠ, ovrednotenje dela oseb, ki skrbijo za kakovost na VSŠ, raziskava ustreznosti podpore šolam, analiza kazalnikov … Ob koncu se je zahvalila članom NAKVISa ter vsem, ki na VSŠ skrbijo za kakovost.
- Alicia-Leonor Sauli-Miklavčič je vodja projektov Skupnosti VSŠ in članica Upravnega odbora EURASHE. Njen prispevek je pod naslovom Projekt BuildPHE – samoevalvacija za lasten razvoj predstavil projekt BuildPHE v katerem Skupnost deluje kot partner. Predstavila je osnovne karakteristike projekta, partnerstvo in sofinanciranje. V nadaljevanju smo obnovili vsebinska izhodišča – projekt BuildPHE je nastal kot nadaljevanje (follow up) projekta HAPHE in PHExcel. Projekt se izvaja v 3 fazah: priprava metodologije za samoevalvacijo in izboljšave v TSI (obseg institucionalnega okvirja, priprava, vrednotenje in objava metodologije za samoevalvacijo), proces samoevalvacije in izboljšav na TSI institucijah (samorefleksija, priprava samoevalvacijskega poročila, priprava strategij za izboljšave, deljenje izkušenj, priprava implementacije), zbiranje primerov dobrih praks in niz podpornih orodij predvsem za vzpostavitev smernic (skupne rešitve, priprava okvirja internih smernic, vrednotenje okvirja, priprava priročnika za uporabo). Trenutno poteka uvodna samoevalvacija v okviru pilotne nacionalne samoevalvacije – izbrane so bile 3 institucije (Šolski center Slovenj Gradec, Višja strokovna šola; Alma mater Europea; Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled). Sledi usposabljanje koordinatorjev TSI institucij ter zaključno poročilo samoevalvacije. Vsi udeleženci so bili povabljeni k zbiranju primerov dobrih praks, prav tako lahko po želji sodelujejo v procesu samoevalvacije in izboljšav na TSI institucijah.
Program se je nadaljeval z okroglo mizo, ki jo je moderiral dr. Škafar na temo Kakovost v višjih strokovnih šolah v prvih 20-letih in v prihodnje:
Nataša Hafner Vojčić, sekretarka MIZŠ: Izpostavljen je bil problem neracionalne mreže VSŠ, ki vpliva tudi na kakovost. Odpira se vprašanje minimalnega števila študentov v programu, ki še omogoča kakovostno izobraževanje. Zanimalo jo je, kako se število študentov odraža pri samih študentih.
Dr. Ivan Leban, direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu: Opozori, da se pravkar pripravlja nov zakon o visokem šolstvu ter da se Merila morajo uskladiti s spremembami zakona, s spremembami zakona in smernicami na EU ravni (ESG 2015). Namen NAKVISa je pokazati kako in kje se je možno izboljšati. Kvaliteta je takrat, ko delaš določeno stvar dovolj dobro in da se ob tem samonadzoruješ (ni potrebne zunanjega nadzora). Omeni tudi raziskavo The Global Competitiveness Report 2015-2016, ki Slovenijo postavlja na 22. mesto glede kakovosti visokega in višjega izobraževanja.
Tatjana Debevec, strokovna sodelavka Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu: Kakovost je težko meriti, saj število študentov ne bi smelo vplivati na samo kakovost. Tukaj NAKVIS zagovarja mehkejši pristop in razumevanje kakovosti, ki iz programske mora preiti na institucionalno kakovost. ESG 2015 postavlja nove standarde, ki bodo vplivali tudi na prenovo Meril za VSŠ – manj bo področij presoj (4), postopki bodo daljši (2 evalvacijska obiska, pri čemer bo 2. obisk preverjanje ustrezne odprave pomanjkljivosti), odprava dopolnitev (možne dodatne obrazložitve v času obiskov). Standardi za podaljšanje akreditacije bodo višji, saj bo institucija morala pokazati več kot ob akreditaciji. Oblikovani bodo nadstandardi. Skupaj z MIZŠ bo potrebno doreči še zaključek postopka evalvacije.
Luka Urisk, predstavnik diplomantov: Študentje lahko svoje mnenje izrazijo preko študentskih skupnosti višjih šol. Zase meni, da je bolonjska reforma pozitivna, saj omogoča prehodnost na višje stopnje izobraževanja. Potrebno bi bilo prehodnost še izboljšati, da bi bil prehod omogočen direktno v 3. letnik.
Nina Kontrec, predstavnica študentov: Meni, da manjše število študentov ni ovira, saj ima tako predavatelj možnost, da se študentom bolj posveti. Meni, da se motivacija predavateljev prenaša na motivacijo študentov. Največja prednost višjih strokovnih šol je njihova povezanost z gospodarstvom, kar bi lahko še izboljšali (npr. praksa bi bila organizirana v večih delih ali vzporedno s teorijo).
Mag. Gabrijela Kotnik, predsednica Komisije za kakovost pri Skupnosti VSŠ: Šele ob teh priložnostih se zavemo koliko aktivnosti se vrši na naših šolah. Izpostavi, da je dobro delo VSŠ prej opaženo v EU kot na nacionalni ravni. Večina šol sodeluje na EU ravni, kar dokazujejo aktivnosti in projekti predstavljeni na konferenci. Prav to sodelovanje je pomembno zaradi delodajalcev in si želi, da bi se na naslednjih dogodkih vključili tudi mednarodni partnerji. Izziv v prihodnje za kakovost je zagotavljanje ustreznega izobraževanja za študente, da se bodo zmožni prilagajati hitrim spremembam.
Dr. Branko Škafar, predstavnik Impletuma: Kakovost je, da so pričakovanja in potrebe deležnikov zadovoljene. Odličnost je preseganje kakovosti. Vlaganje v kakovost je vlaganje v razvoj institucije, medtem ko je vlaganje v odličnost – vlaganje v nova delovna mesta in v rast podjetja. Meni, da je odličnost izjemno težko doseči, vendar so tudi za kakovost potrebne nenehne izboljšave. Komisija pri skupnosti ima za cilj, da zastavimo aktivnosti v smeri nenehnih izboljšav kakovosti višješolskega izobraževanja. Seveda pri tem mislimo na podporne aktivnosti tudi pri uvajanju Modela poslovne odličnosti. Smisel uvedbe tega modela vidimo predvsem v tem, da se preko kakovosti promovirajo šole in višješolsko izobraževanje in s tem pridobiva svoj pomen tudi širše.
Alojz Razpet, predsednik Skupnosti VSŠ; Skupnost se bo še v nadaljnje angažirala na področju kakovosti, poskusila pripraviti enotne kazalnike na nacionalnem nivoju v zvezi s spremljanjem in zagotavljanjem kakovosti v VSŠ, ki so oz. bodo potrebni vsem, ki bodo želeli pridobiti Diplomo odličnosti. Potrebno pa bi bilo zagotoviti dodatna sredstva financiranja VSŠ in Skupnosti za izvajanje vseh ukrepov v zvezi s kakovostjo. Izpostavi, da upada sodelovanje med šolami ter manjša se pripadnost višješolstvu.
Na osnovi modela odličnosti bo vsako leto razpis Skupnosti višjih strokovnih šol za Diplomo Skupnosti višjih strokovnih šol za odličnost. Šola, ki doseže 70 in več točk od 100 možnih točk prejme diplomo. Šola, ki bo zbrala med 50 in 69 točk prejme pohvalo za vzpostavljen pristop k odličnosti. V letu 2016 se je na razpis prijavilo 5 višjih strokovnih šol, od katerih je Šolski center Nova Gorica, Višja strokovna šola prejela pohvalo za vzpostavljen pristop k odličnosti.
V nadaljevanju konference je bilo predstavljenih 17 strokovnih referatov, ki so bili razvrščeni v naslednje tematske sklope: zagotavljanje kakovosti v sodelovanju z deležniki, inovativnost pri študiju in praktičnem izobraževanju, izkušnje mednarodnega sodelovanja v luči večje kakovosti izobraževanja, projektno delo in kakovost izobraževanja oz. VSŠ, zagotavljanje kakovosti procesa izobraževanja, kakovost izobraževanja v luči večje zaposljivosti diplomantov, medpredmetna sodelovanja in sodelovanje med VSŠ in VZ, vpliv različnih certifikatov, nagrad na kakovost delovanja VSŠ.
Mnenja o konferenci:
- Skozi celoten program konference je zaznati, da je na višjih strokovnih šolah kakovost izobraževanja v ospredju, saj si šole prizadevajo izboljševati tako procese kot inovativne pristope k učenju in poučevanju. Hkrati pa dajejo poudarek na ugotavljanju zadovoljstva vseh deležnikov kot osnovo za nenehne izboljšave.
- Konferenca je pokazala/dokazala visoko intenzivnost prizadevanj višjih šol za kakovost izvedbe izobraževalnih procesov. To po drugi strani kaže na prizadevno in učinkovito delo vseh, ki so bili oz. so še vpeti v politiko vzpostavljanja sistemov vodenja kakovosti v višjih strokovnih šolah.
- Konferenca je dobrodošel način za izmenjavo dobrih praks med višjimi strokovnimi šolami.
- Konferenca je dosegla moja pričakovanja. Ne gre le za osvojitev znanja, ampak tudi druženje – mreženje za medsebojno sodelovanje.
- Predstavitev dobrih praks je vedno lahko vzpodbuda za lastno inovativnost, ki je za obvladovanje kakovosti zelo pomembna.
- Pohvala organizaciji, tehnični podpori in entuziazmu dr. Škafarja. Konferenca je dobra priložnost, da se poglobimo v svoje znanje in veščine ter to tudi delimo.
- Konferenca je bila izvedena korektno v prelepem ambientu Bleda v enem boljših hotelov širom Evrope. Škoda le, da je bila agenda prenatrpana in je zmanjkalo časa za kakovostnejše vsebine.