Srečanje zasebnih višjih strokovnih šol “Izzivi in rešitve višjega strokovnega šolstva Republike Slovenije – Stališče zasebnih višjih strokovnih šol” je potekalo v Ljubljani, dne 15. 7. 2019.
Uvod
Zasebne višje strokovne šole pozdravljamo pripravo strategije razvoja višjega strokovnega šolstva v Sloveniji.
Pričakujemo, da bo strategija zasledovala strateške cilje izboljšanja prepoznavnosti, kakovosti in konkurenčnosti višjega strokovnega šolstva v slovenskem in evropskem prostoru ter upoštevala tudi pravno ureditev Republike Slovenije, med drugim:
- Javni uslužbenec, tudi član delovne skupine, »mora opravljati javne naloge na podlagi in v mejah ustave, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih predpisov častno in v mejah tega kodeksa ter spoštovanja človekovega dostojanstva.«, Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
- Javni uslužbenec, tudi član delovne skupine, »mora delovati politično nevtralno in nepristransko.«, Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
- V odločbi št. U-I68/98 je Ustavno sodišče presodilo, da 57. člen Ustave zahteva zagotovitev pravno-organizacijskih temeljev za delovanje zasebnih šol.
- Menimo, da vse smo vse višje strokovne šole (javne, zasebne in zasebne s koncesijo) že po naravi dejavnosti izvajanja javnoveljavnih programov izvajalci javne službe, na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS glede izvajalcev osnovnošolskega javnoveljavnega programa z dne 26. junij 2019 na podlagi odločbe US št. U-I-269/12, saj bi ločevanje, kot navajajo pomenilo, odstop od sistemske ureditve javnih služb v Republiki Sloveniji.
Zasebne višje strokovne šole smo vseh letih delovanja bistveno prispevale k razvoju višjega strokovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji, med drugim:
- Zasebne višje strokovne šole so z lastnimi sredstvi sodelovale pri razvoju (v celoti ali delno) in prenovi vsaj 9 javnoveljavnih programov, ki se danes izvajajo kot javnoveljavni programi tudi na javnih šolah: Ekonomist, Fotografija, Kozmetika, Ustni higienik, Medijska produkcija, Kozmetika, Organizator socialne mreže, Poslovni sekretar, Varovanje.
- Z lastnim razvojem zasebnih javnoveljavnih študijskih programov: Velnes, Računovodja.
- Aktivno sodelovali pri prenovi študijskih programov v bolonjskem procesu.
- Delovali in bili imenovani kot primeri dobre prakse ter vzgled na področju zagotavljanja in ugotavljanja zagotavljanja kakovosti v višjem strokovnem izobraževanju.
- Aktivno sodelovali pri vzpostavitvi sistema kakovosti v višjem strokovnem šolstvu.
- Aktivno in brezplačno zastopali interese ter zagovarjali prednosti višjega strokovnega šolstva v komisijah, strokovnih svetih ter delovnih skupinah na nacionalni in evropski ravni.
Izzivi in predlagane rešitve:
- Izvajanje javnih javnoveljavnih študijskih programov na zasebnih šolah
Osnutek strategije predvideva omejitev izvajanja javnih javnoveljavnih programov na zasebne šole, ki so pridobile koncesijo MIZŠ. Tudi trenutno sprejeta novela ZOFVI-L (ki se uporablja tudi v VSŠ kadar ZVSI tega ne predpisuje) po mnenju združenja zasebnih vrtcev zasebnim šolam in vrtcem, ki nimajo koncesije odvzema pravico do izvajanje javnega javnoveljavnega programa. Dopustila bi le izvedbo zasebnih programov, ki so pridobile javno veljavo.
Predlagana rešitev: Skupnost VSŠ poda skupno stališče do MIZŠ, da zasebne višje strokovne šole z lastnim razvojem bogatijo višje strokovno šolstvo v R Sloveniji ter se ohrani trenutni sistem izvajanja javnih javnoveljavnih programov na zasebnih višjih strokovnih šolah.
- Minimalna cena izrednega študija na javnih in koncesioniranih šolah (isti program)
Zaradi dumpinških cen javnih višjih strokovnih šol z brezplačno uporabno javne infrastrukture za izvajanje tržne dejavnosti, to je izrednega študija, so zasebne šole v nekonkurenčnem položaju.
Predlagana rešitev: Skupnost VSŠ poda predlog, da MIZŠ od pristojnega organa v RS pridobi strokovno mnenje oziroma oceno glede cenovne politike ti. tržne dejavnosti šol (izrednega študija) ter nato na tej strokovni podlagi uredi področje izrednega študija.
Predlagana rešitev: Javne šole izvajajo izredni študij samo za programe za katere imajo odločbe.
- Opravljanje posameznih študijskih obveznosti
MIZŠ je mnenja, da vpis ti. »občanov« v višjem strokovnem šolstvu kot edini ravni terciarnega izobraževanja »ne obstaja«. Takšno opravljanje obveznosti je omogočeno tudi v srednjih šolah.
Predlagana rešitev: Kandidat, ki izpolnjuje vpisne pogoje ter pogoje oziroma logično zaporedje/nadaljevanje predmetov lahko kadarkoli opravlja posamezne študijske obveznosti (predmete ali modul) brez vpisa v študijski program. Ob uspešno opravljenem izpitu pridobi javno listino, to je potrdilo o opravljenem izpitu, ovrednoteno z ECTS. Strokovni naziv in izobrazbo pa si lahko pridobi le ob vpisu v študijski program ter vseh opravljenih obveznostih. Kandidat ne more opravljati diplomskega dela brez vpisa v program.
- Financiranje izrednega študija – vavčerji
V duhu enakega dostopa do izobraževanja ter sedanji podpori Republike Slovenije za financiranje/kreditiranje slovenskih študentov v zasebnih šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe v tujini bi bilo smotrno razmisliti o vavčerskem načinu financiranja javnoveljavnih programov na javnih in zasebnih višjih strokovnih šolah.
Raziskava OECD iz leta 2017 »School choice and school vouchers: an OECD perspective« namreč na podlagi rezultatov PISA 2015, da ni negativne korelacije med deležem učencev v javnih šolah in zasebnih šolah z rezultati PISA. Dodatno, v dveh sistemih – Hong Kong in Macao je korelacija celo pozitivna. Raziskava nadalje ugotavlja, da vavčerji zmanjšujejo ti. elitizacijo zasebnih šol ter socialno neenakost med udeleženci izobraževanja v javnih in zasebnih šolah z javnoveljavnim programom. Ob tem dodajajo, da je za uspeh vavčerjev ključno njihovo regulatorno oblikovanje. Podatki kažejo, da je omejitev vpisnih mest lahko vir večje neenakosti in stratifikacije v družbi. Predvsem kadar je vpis omejen z bolj subjektivnimi pogoji vpisa, kot je na primer intervju v primerjavi z rezultati mature.
Druga študija OECD, ki je ugotavljala stopnjo inovacij v izobraževalnem sistemu namreč razkriva, da avtonomija in decentralizacija šol, kot je na Danskem in Nizozemskem, omogoča večjo stopnjo inovativnosti šol. Vendarle ob tem opozarja, da je za njihovo uspešno delovanje pomembno medsebojno sodelovanje ter aktivno sodelovanje z deležniki v lokalnem okolju.
Raziskava OECD na temo vavčerjev zaključi, da s ciljem doseganja enakosti, kakovosti in inovacij v izobraževalnih sistemih, s priporočili:
- Fokusirajte se na pogoje akreditacije in implementacije
- Zagotovite, da je možnost izbire resnična, relevantna in smiselna
- Zagotovite za enakovredne pogoje za delovanje vseh ponudnikov (javnih in zasebnih)
- Zagotovite, da vse šole prejemnice javnih sredstev dosegajo njihove javne obveznosti
- Zagotovite, da imajo vsi starši možnost izbire glede šole
- Zagotovite pogoje, ki preprečujejo, da izbira privede do večje neenakosti in segregacije
- Delajte na tem, da z izbiro zagotovite večji vpliv deležnikov na delovanje šole
- Vzdržujete močan krovni izobraževalni organ za strateške usmeritve in povratne informacije
Predlagana rešitev: Vzpostavitev vavčerskega sistema financiranja javnoveljavnih programov na javnih in zasebnih višjih strokovnih šolah.
- Imenovanje predavateljev
Ustreznost imenovanih predavateljev, inštruktorjev in laborantov ob prvem vpisu v razvid opravi akreditacijska komisija, ponovna imenovanja pa zasebne in javne šole same.
Predlagana rešitev: Imenovanje ob prvem vpisu v razvid opravi akreditacijska komisija, ponovna imenovanja pa šola. Šola ustreznost imenovanih predavateljev namreč izkazuje ob ponovnem vpisu v razvid.
- Verifikacije študijskih mest praktičnega izobraževanja za višje strokovno izobraževanje
Verifikacija študijskih mest za opravljanje praktičnega izobraževanja za višje strokovne šole ne deluje.
Predlagana rešitev: Višja strokovna šola na podlagi predpisanih materialnih in kadrovskih pogojev s strani Gospodarske zbornice Slovenje sama verificira študijska mesta v podjetjih in organizacijah. Materialni in kadrovski pogoji so določeni s pogodbo o praktičnem izobraževanju med šolo in delodajalcem. Pedagoški andragoško usposabljanje za mentorje ni potrebno.
- Ocenjevanje znanja v višjih strokovnih šolah
Ocenjevanje znanja posameznih študijskih obveznosti programa je predpisano s katalogom znanja. Ta si v večih primerih medsebojno nasprotuje, prav tako predavatelju in šoli omejuje svobodno pedagoško izbiro načina preverjanja in (sprotno) ocenjevanja znanja v duhu bolonjskega procesa.
Predlagana rešitev: Oblike ocenjevanje znanja v duhu bolonjske reforme in skladno z EU projektom IMPLETUM določi višja strokovna šola sama v izvedbenem kurikulumu programa.
- Volitve v upravni odbor Skupnosti VSŠ
Upravni odbor je glede na članstvo višjih strokovnih šol neuravnotežen. Zasebne šole smo v odločitvah preglasovane.
Predlagana rešitev: uravnoteženost zasebnih šol se določi glede na delež javno/zasebnih šol članic skupnosti. V tem primeru zasebnim šolam pripadajo 3 mesta od 7 v upravnem odboru.
Predlagana rešitev: Javnim in zasebnim šolam se omogoči glasovalni veto na predloge ki poslabša en ali drugi položaj. To pomeni, da v kolikor sklepčna večina javnih ali večina zasebnih šol poda veto na sprejeto odločitev UO skupnosti se le ta razveljavi in posledično predstavlja stališče zasebnih ali javnih šol.
Predlagana rešitev: Znotraj Skupnosti se oblikujejo dve sekcije, sekcija zasebnih in javnih šol in v kolikor je tematika taka, da se nanaša samo na zasebne šole ali javne šole, se sekcije lahko sestanejo samostojno. Na vseh sekcijah je prisotna generalna sekretarka Skupnosti višjih šol.
- Delovanje upravnega odbora Skupnosti VSŠ
Šole, ki nimajo predstavnikov v UO skupnosti niso obveščene o sklepih UO ter dogajanju v vodstvu skupnosti.
Predlagana rešitev: Sekretariat skupnosti vsem članom redno pošilja zapisnike UO ter delovna gradiva.
- Udeležba MIZŠ na skupščini
Skupnost VSŠ so ustanovile le javne in zasebne višje strokovne šole. Med drugim z namenom zastopanja višjih strokovnih šol v domačem in mednarodnem prostoru, kar pomeni tudi zastopanja VSŠ do MIZŠ ter drugih deležnikov.
Predlagana rešitev: Na dogodke skupnosti VSŠ so vabljeni deležniki le takrat, kadar jim želimo predstaviti skupna stališča oziroma odpirati skupne teme.
- Skupne službe
Predlagana rešitev: Aktivnosti vpisne službe naj prevzame SkupnostVSŠ.
Predlagana rešitev: SkupnostVSŠ naj vzpostavi centralni karierni center VSŠ
Predlagana rešitev: SkupnostVSŠ naj vzpostavi centralno knjižnico VSŠ, ki vključuje medknjižnično izposojo med vsemi VSŠ, vnos diplomskih del v COBISS vseh VSŠ, e-gradiva, dostop do podatkovnih baz ter virov
- Uresničitev strategije internacionalizacija VSŠ
Strategija internacionalizacije VSŠ je ključna za razvojni preboj VSŠ.
Predlagana rešitev: Implementacija sprejete strategije internacionalizacije VSŠ
Vse predlagane rešitve sprejeto z večino glasov na srečanju zasebnih višjih strokovnih šol, v Ljubljani 15. 7. 2019.
