Sestanek Upravnega odbora Skupnosti VSŠ in predstavnikov MIZŠ, ki ga je sklical in vodil minister MIZŠ dr. Jernej Pikalo, je potekal 13. 2. 2019 v sejni sobi MIZŠ, Masarykova 16, Ljubljana.
Prisotni:
1. MIZŠ: minister dr. Jernej Pikalo, mag. Katja Dovžak, vodja Sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih, Maja Pucelj, svetovalka v kabinetu MIZŠ;
2. UO Skupnost VSŠ: Alojz Razpet, predsednik, mag. Tjaša Vidrih, mag. Janez Damjan, Drago Zupančič, mag. Nataša Makovec, Helena Vogrinec, dr. Matej Forjan;
3. Ostali prisotni: Alicia L. Sauli Miklavčič, vodja razvoja, Jasmina Poličnik, generalna sekretarka.
Tema sestanka:
• predstavitev višjega strokovnega šolstva v Sloveniji,
• mednarodno delovanje in razvojni projekti,
• Strategija višjega strokovnega šolstva 2018 – 2026,
• financiranje VSŠ,
• kadrovski primanjkljaj na MIZŠ in Skupnosti VSŠ,
• vključitev VSŠ v okvir sredstev kohezijske politike v naslednjem obdobju.
V uvodu srečanja je navzoče udeležence pozdravil minister dr. Jernej Pikalo in predal besedo predsedniku Skupnosti VSŠ Alojzu Razpetu.
A. Razpet na kratko predstavi prednosti višjega strokovnega šolstva v Sloveniji, izzive in težave s katerimi se soočajo višje strokovne šole v Sloveniji: težave s finnaciranjem in Pravilni o normativih, mreža javnih šol, podhranjenost višjih strokovnih šol in sektorja MIZŠ za višje šolstvo. Izpostavi, da razvojne naloge opravlja Skupnost VSŠ, pri čemer jih sofinanciramo tudi iz mednarodnih projektov, pri čemer višje strokovne šole niso upravičene neposredno do sredstev ESS (le preko šolskih centrov, izjema MUNERA3 – vključene tudi javne samostojne in zasebne šole). Poudari, da je bil na Skupnosti VSŠ pripravljen in potrjen celovit razvojni načrt za obdobje 2017-2020, ki se tudi izvaja. Poudari močno mednarodno vpetost Skupnosti VSŠ preko različnih združenj in platform ter preko projektov in preda besedo vodji razvoja Alicii-Leonor Sauli-Miklavčič.
A. L. Sauli-Miklavčič predstavi mednarodno delovanje v okviru EURASHE, Evropske komisije, CHAIN5, VET4EU2, E4 ter uspešno projektno sodelovanje. Izpostavi, da Slovenija s sistemom obstoječega višje šolskega sistema predstavlja v Evropi primer dobre prakse in da je vzgled številnim državam pri uvajanju krajšega cikla izobraževanja. Izpostavi pa tudi, da so za razvoj nujno potrebna sredstva, katerih pa višje strokovne šole nimajo, saj že podatki OECD kažejo, da je višješolski sistem podfinanciran (40% povprečja EU). Tako razvojne naloge prevzema Skupnost VSŠ skozi številne projekte, kar pa vedno znova pomeni mednarodno vsebinsko dogovarjanje in ne zgolj tega, kar bi potrebovalo slovensko višješolstvo. Do kohezijskih sredstev višje strokovne šole neposredno niso upravičene. Prav tako opozori na pravice višješolskih študentov, ki niso izenačene s pravicami visokošolskih študentov (bivanje v študentskih domovih, subvencionirano bivanje, status diplomanta do konca študijskega leta).
Minister se naveže na izziv strategije višjega strokovnega šolstva – meni, da je dokument potreben, vendar je potreben nadaljnjega premisleka pred javno obravnavo. Želi, da se dorečejo nadaljnji koraki v povezavi s strategijo, vendar to prepušča direktoratu. Izpostavi tudi, da je identiteta višjega strokovnega šolstva premalo prepoznavna, družbena vloga mora biti jasna vsem deležnikom. Naloga direktorata je pregled in morebitno odpiranje Pravilnika o normativih.
Mag. K. Dovžak glede strategije doda, da je metodologija dokumenta problematična, kljub temu da je bilo opravljeno veliko dela v delovni skupini. Iz dokumenta zaključki opravljenih posvetov niso razvidni, gospodarstvo pa je preko njih izrazito potrdilo potrebo po višješolskih profilih. Potrebno bi bilo vključiti še mednarodno pozicioniranje krajšega cikla izobraževanja (podprto s statistiko) in družbeni vidik višjih strokovnih šol. Ob robu preostalih izpostavljenih tem povzame, da šole so vključene v razpise (PUD in PRI, MUNERA3, preko CPI), vendar ne neposredno. Kljub morebitnemu odpiranju Pravilnika o normativih, opozori, da sredstev ne bo več, pač pa bodo le prerazporejena – sredstev je vendarle premalo.
Dr. M. Forjan doda, da je identiteta v družbi nujno in tesno povezana s financiranjem. Prednost diplomantov je visoka zaposljivost kar kažejo podatki MDDSZ ter ankete med delodajalci. Povpraša še glede načrtovanih aktivnostih v povezavi z delovnim časom.
Minister pojasni, da razume zahteve računskega sodišča, vendarle pa priznava razlike med šolami in ne zagovarja rigidnih sistemov vodenja delovnega časa.
Udeleženci srečanja se dogovorijo za ponovno srečanje do konca junija, pobudo za srečanje bo dala Skupnost VSŠ.
